Znanstveniki odkrili tri nove vrste krastač s prav posebnim načinom razmnoževanja

Znanstveniki so pri treh novih vrstah drevesnih krastač v Tanzaniji ugotovili, da se ne razmnožujejo klasično, s paglavci, ampak da samice na kopnem skotijo majhne žabice. Leglo šteje več deset živalic, ki so velike le nekaj milimetrov, piše CNN.

Rojevanje oziroma preskok odlaganja jajčec in ličink je pri dvoživkah izjemno redko. Med več kot 4.000 odkritimi vrstami žab in krastač se jih tako razmnožuje le okoli odstotek. Avtorji študije o krastačah ocenjujejo, da gre za prilagoditev na okolje. Načeloma se namreč tako razmnožujejo tiste vrste, ki živijo v habitatih brez lahkega dostopa do vode, kjer bi lahko odložile jajčeca ali ličinke.

"Opisovanje teh novih vrst, ki kotijo ​​žive mladiče, je neverjetno zanimivo in nam pomaga razumeti evolucijsko prilagodljivost dvoživk, ene najbolj raznolikih in ekološko občutljivih skupin vretenčarjev," je dejal dr. Diego José Santana, kustos in ekolog za ohranjanje narave v Prirodoslovnem muzeju Field v Chicagu. V novo raziskavo ni bil vključen.

Tri vrste drevesne krastače iz Tanzanije so bile prej uvrščene v eno vrsto: Nectophrynoides viviparus. Ko pa so znanstveniki analizirali fizične lastnosti in genetske podatke stotin muzejskih primerkov, skupaj z glasovnimi posnetki krastač v njihovih habitatih, so ugotovili, da so si različne.

Novo opisane vrste zdaj raziskovalcem ponujajo širšo sliko o raznolikosti drevesnih krastač, so prepričani avtorji nove študije. Dodajajo, da bi bilo treba za širše razumevanje izvesti več raziskav. Na podlagi ugotovitev bi lahko oblikovali tudi strategije za ohranjanje teh vrst, saj njihova populacija upada, poroča CNN.

Posebnosti žab, ki rodijo žive mladiče

Krastače, ki se razmnožujejo v vodi, odložijo impresivno število jajčec – v nekaterih primerih približno 20.000 v enem samem leglu. "To lahko ponavljajo vsakih nekaj tednov," je dejal dr. Mark D. Scherz, glavni avtor študije, objavljene 6. novembra v reviji Vertebrate Zoology.

Tiste krastače, ki rodijo žive mladiče, pa imajo v primerjavi z njimi precej manjša legla. Hkrati namreč rodijo od 40 do 60 žab. "Mislim, da smo samo v enem primeru našteli več kot 160 popolnoma razvitih žabjih mladičev," je dodal Scherz.

Prvo živorodno vrsto krastače je leta 1905 v Tanzaniji odkril nemški herpetolog Gustav Tornier. Gre za krastačo N. viviparus, ki so velike največ 37 milimetrov, imajo tanke prste z zaobljenimi konicami prstov in bradavice. Krastače so zelo različnih barv - bele, bledo sive, masleno rumene, karamelno rjave, zemeljsko rdeče in črne.

Znanstveniki so od takrat identificirali več kot ducat vrst Nectophrynoides, ki kotijo ​​žive mladiče. Ker živijo na zelo raznolikih območjih, znanstveniki še vedno odkrivajo nove vrste.

V omenjeni novi študiji so pregledali 257 primerkov teh vrst krastač iz petih muzejskih zbirk po Evropi.